Pravilnik

Pravilnik o objavah neobjavljenih odgovorov državljanov (VER 1.0, 01.07.2017)

Uvodna paradigma

Državljani, predvsem pa izpostavljene osebe so velikokrat izpostavljeni neupravičenim nenadnim napadom s strani različnih medijev. Po objavi v medijih se formalno lahko obrnejo na medije za popravke ali objavo nasprotnih dejstev. Uredniki običajno tudi v dopisu take objave dopišejo še enkrat besedilo, s katerim želijo potrditi javno diskreditacijo, lahko pa enostavno še podkrepijo prvotno izraženo blatenje preko drugega novinarja. Državljanu ostaja možnost tožbe, ki pa je v sistemu sodstva in odvetništva namerno zapeljano tako, da je zmagovalec že vnaprej izbran. Le redko državljani uspejo s tožbami, mediji pa nadgrajujejo klevetanje tako, da posameznika še bolj diskreditirajo.

Postopek diskreditacije je ponavadi namerno dolg, razne povezave med novinarji in raznimi PR službami (vlade ali podjetij - bivšimi novinarji) pa tako globoke, da se namerno objavlja ali ne objavlja besedila določenih avtorjev. Sistem povezanih oseb v obveščanju je tako izpiljen, da lahko človeka vsakokrat osirajo pred javnostjo, novinarje pa postavlja v svetniške razsodnike o tem, da samo oni ocenjujejo druge ljudi smo prišli do spoznanja, da je objavljanje mnenj prizadetih ena od oblik korekture javnega informiranja.

Zaradi navedenega so sprejeta merila javnega sporočanja o posameznih dogodkih in osebah. Idejni postulatorji so prepravili tako izvirno rešitev zato, ker so bili sami žrtve neupravičenega blatenja, razni informacisjki pooblaščenci in sodniki z odvetniki pa so se vedno delali neprištevnega za minimalno dostojnost in sporočanje v javnosti.

Novinar ne more biti nad družbo, uredniki ne morejo biti razsodniki in prepovedano jim je delati javni linč ali razsodbo preden ustrezni organi ne izdajo tako ali drugačne razsodbe.

Raziskovalni novinarji morajo delati po zakonu, vendar ne smejo izrekati kakršnihkoli moralnih razsodb ali napeljevati bralce k ocenjevanju nekega pojava.

Splošno

1. člen

S tem pravilnikom o neobjavljenih mnenjih bralcev, zaradi profilirane politike objavljanja v javnih medijih se zagotavlja enakovreden pristop do pravice objav vsem, ki to želijo in lahko artikulirajo svoje poglede.

Javni mediji se smatrajo vsi, ki iz katerekoli virov javnega značaja (državnih, občinskih ali krajevno-skupniških) dobijo katerekoli sredstva in ki so pridobljena neposredno ali posredno iz davkov države Slovenije.

Javni mediji, ki se financirajo iz naročnin javnih uradov, ustanov ali drugih zvez so del javnih medijev, ki so financirana posredno s strani davkoplačevalcev.

Ne glede na opredelitev v prejšnjem odstavku se nejavni mediji upoštevajo pri dohodkih manjših od 4% celotnega letnega proračuna, ki je javno objavljen.


2.člen

Objavljanje prispevkov je pogojeno z načinom objave v posameznem mediju, kjer se urednik in/ali novinar opredeljujeta do določenega družbenega pojava, dogodka ali informacije tako, da je v informaciji skriti komentar ali je informacija kar komentar sam. Pri taki objavi je lahko prizadeta oseba ali skupina ljudi državljanov Slovenije.

Z namenom, da opredelimo različne vrste dostopa bralcev do določenega uredništva časopisa ob določenih dogodkih so razvrščeni odzivi bralcev na naslednje tri skupine:

  1. Neposredno nasprotno mnenje. Prizadeti državljan poskuša objaviti nasprotno mnenje v mediju, pa mu je zaradi uredniške politike odvzeta možnost hitrega odzivanja oziroma obveščanja v istem mediju.

  1. Posredno nasprotno mnenje. Bralec določenega medije ni neposredno obravnavan, je pa z izraženim mnenjem v mediju prizadet posredno ali neposredno. Okolje v katerem državljan živi in deluje lahko s prikrojeno informacijo dobi o določeni osebi ali dogodku slabšalno mnenje. Zato moramo vsakemu državljanu omogočiti, da se o dogodku izrazi na enak način, kot je bil obravnavan v mediju.

  1. Posplošeno mnenje o dogodku. Ob splošnih dogodkih ima vsak državljan svoje mnenje, ki ga lahko izrazi v različnih medijih. Če uredniška politika predstavlja oviro za objavo lahko državljan z opisom dogodka ter potrditvijo pisma uredniku objavi na CENZURA.SI svoje mnenje o določenem pojavu.

Vsaka objava pod navedenimi točkami treh primerov ima svojo zakonitost odzivanja ozirom objave nasprotnega mnenja, ki bo opredeljeno v nadaljevanju.

Pri vsakem odzivu lahko državljan uporabi različen medijski način: pisano besedo, zvok ali video.

Zagotovitev objave

  1. člen

Državljan, ki želi objaviti svoje mnenje in mu je bila kratena pravica do neposredne objave bo lahko objavil v mediju CENZURA.SI pod naslednjimi pogoji:

  1. Neposredno nasprotno mnenje. Objava nasprotnega mnenja bo zagotovljena, če medij, ki je zagotovil neko objavo o državljanu (z incialkami ali brez njih s polnim imenom) in ko na predlog, mnenje državljana ni zapisano mnenje objavil v 48 urah (2 dni). Dokaz za časovne meje bo državljanovo pisno sporočilo mediju in nato objava v dotičnem mediju daljšem od 48 ur. Postopek za dopolnjevanje odzivov je določen v 3.členu tega pravilnika.

  2. Posredno nasprotno mnenje. V primeru, da je državljan posredno osebno prizadet, in je poslal mnenje v določen medij, ki je objavil določeno vest, sporočilo ali komentar, ki ni skladen z mnenjem državljana ter se pri tem objava njegovega mnenje zadrži več kot 72 ur (3 dni)s strani odgovornih urednikov se objava lahko izvrši na tem mediju tako, da se označi medij, urednika in objavi sporočilo, oziroma mnenje državljana.

  3. Posplošeno mnenje o dogodku. V tem primeru, ko je nek medij objavil zapis o dogodku tako, da je bila informacija ali komentar sporna in se državljan z izrečenim zapisom ne strinja ter ga želi dopolniti in mu v takem primeru urednik ne želi objaviti njegovega sporočila ali mnenja v 96 urah (4 dni) od nastanka zapisa ali sporočila bo tak zapis objavljen.

Časovna opredelitev v urah je določena od izdaje informacije v mediju (tisk ali sporočilo) do izdanega mnenja (tisk ali sporočilo). Čas začetka informacije se šteje pri tiskanem mediju od prve ure odpreme časopisa po pošti, pri televiziji je čas prve oddaje v javnosti in pri elektrinskem mediju čas v urah in minutah od prvega nastanka sporočila, predstavljenega ne elektronskem mediju povezanem v taki ali drugačni obliki z uredništvom medija.

  1. člen

Časovno sosledje je smiselno določeno in se ne sme spreminjati zaradi slabih organizacijskih modelov vodenje v posameznih medijih.

V kolikor se urednik sklicuje na časovno omejenost postopka ali problem kapacitet zapisanih ali predvajanih vsebin ima državljan prednost v obravnavi zato, ker ni problem državljana, da se organizacija objavljanja zapisov, komentarjev ali drugih zvrsti ne opravlja na tehnološko- organizacijsko neprimeren način.

Če je bil prostor in čas za objavo v mediju, kjer se je objavilo mnenje ali novica na način pod točko (1) in (2) določeno v členu št.3, potem je urednik dolžan izpeljati vse tehnološko-organizacijske pogoje za čimprejšnjo objavo.

Vsako dopoljevalno menje drugih uporabnikov spletnega časopisa CENZURA.SI je dovoljeno pri vsaki objavi samo pod pogojem, da se uporabnik predstavi z imenom in priimkom ter krajem bivanja.

Vsaka anonimna objava bo predstavljena javnosti z uporabo vseh izvornih točk ali zavajujočih podatkov. Predstavitev javnosti bo z tipom anonimneža, prepoznano točko oddaje in/ali IP številko oddajanja vključno z nazivom lastnika IP naslova.

Podatki, ki se morajo zagotoviti pri objavah

  1. člen

Pri najavi državljana o tem kako določen medij ne želi objaviti Neposredno nasprotno mnenje je potrebno zagotoviti naslednje podatke vse podatke:

  • Državljan mora izakazati originalno elektronsko kopijo objavljenega sporočila, komentarja v določenem mediju.

  • Predstaviti mora nasprotno mnenje ali popravek, ki ga je poslal mediju, ki je tako sporočilo objavil.

  • Sporočilo mora biti opremljeno z datumom in uro.

  • Če urednik ne objavi državljanovega neposrednega nasprotne mnenja v 48 urah lahko državljan zgoraj navedene dokumente pošlje na uredništvo našega medija, ki bo objavil vse tri elektronske dokumente ter zavedel medij v statistiko neobjav.

  • Urednik (ime in priimek) ima možnost, da na objavo replicira, vendar na ne več kot na 4 straneh A4 formata in to takoj ali najkasneje v 48 urah po objavi na našem mediju.

  • V kolikor se urednik ne oglasi z dopolnilnim mnejem lahko urednik spletnega časopisa CENZURA.SI ugotovi, da ima prizadeti državljan prav in mu zato zagotovi dopolnilni odgovor, vendar ne več kot 4 strani A4 formata.

  • V kolikor se urednik oglasi z dopolnilnim mnenjem, mora urednik časopisa CENZURA.SI zagotoviti objavo čimprej, vendar ne v več kot 12 urah po prejemu odziva.

  • V kolikor ima državljan drugačno ali dopolnilno mnenje mu mora urednik CENZURA.SI zagotoviti objavo vendar ne v več kot 48 urah. Če odziva ni, se smatra, da je obravnavani dosje zaključen in blokiran za nadaljnjo obravnavo.

  1. člen

Pri najavi državljana o tem kako določen medij ne želi objaviti Posredno nasprotno mnenje je potrebno zagotoviti naslednje podatke vse podatke:

  • Državljan mora izakazati originalno elektronsko kopijo objavljenega sporočila, komentarja v določenem mediju.

  • Predstaviti mora nasprotno mnenje ali popravek, ki ga je poslal mediju, ki je tako sporočilo objavil.

  • Sporočilo mora biti opremljeno z datumom in uro.

  • Če urednik ne objavi državljanovega neposrednega nasprotne mnenja v 72 urah lahko državljan zgoraj navedene dokumente pošlje na uredništvo našega medija, ki bo objavil vse tri elektronske dokumente ter zavedel medij v statistiko neobjav.

  • Urednik (ime in priimek) ima možnost, da na objavo replicira, vendar na ne več kot na 4 straneh A4 formata in to takoj ali najkasneje v 48 urah po objavi na našem mediju.

  • V kolikor se urednik ne oglasi z dopolnilnim mnejem lahko urednik spletnega časopisa CENZURA.SI ugotovi, da ima prizadeti državljan prav in mu zato zagotovi dopolnilni odgovor, vendar ne več kot 4 strani A4 formata.

  • V kolikor se urednik oglasi z dopolnilnim mnenjem, mora urednik časopisa CENZURA.SI zagotoviti objavo čimprej, vendar ne v več kot 12 urah po prejemu odziva.

  • V kolikor ima državljan drugačno ali dopolnilno mnenje mu mora urednik CENZURA.SI zagotoviti objavo vendar ne v več kot 48 urah. Če odziva ni, se smatra, da je obravnavani dosje zaključen in blokiran za nadaljnjo obravnavo.

  1. člen

Pri najavi državljana o tem kako določen medij ne želi objaviti Posplošeno mnenje o dogodku je potrebno zagotoviti naslednje podatke vse podatke:

  1. Neposredno nasprotno mnenje.

  • Državljan mora izakazati originalno elektronsko kopijo objavljenega sporočila, komentarja v določenem mediju.

  • Predstaviti mora nasprotno mnenje ali popravek, ki ga je poslal mediju, ki je tako sporočilo objavil.

  • Sporočilo mora biti opremljeno z datumom in uro.

  • Če urednik ne objavi državljanovega neposrednega nasprotne mnenja v 96 urah lahko državljan zgoraj navedene dokumente pošlje na uredništvo našega medija, ki bo objavil vse tri elektronske dokumente ter zavedel medij v statistiko neobjav.

  • Urednik (ime in priimek) ima možnost, da na objavo replicira, vendar na ne več kot na 4 straneh A4 formata in to takoj ali najkasneje v 48 urah po objavi na našem mediju.

  • V kolikor se urednik ne oglasi z dopolnilnim mnejem lahko urednik spletnega časopisa CENZURA.SI ugotovi, da ima prizadeti državljan prav in mu zato zagotovi dopolnilni odgovor, vendar ne več kot 4 strani A4 formata.

  • V kolikor se urednik oglasi z dopolnilnim mnenjem, mora urednik časopisa CENZURA.SI zagotoviti objavo čimprej, vendar ne v več kot 12 urah po prejemu odziva.

  • V kolikor ima državljan drugačno ali dopolnilno mnenje mu mora urednik CENZURA.SI zagotoviti objavo vendar ne v več kot 48 urah. Če odziva ni, se smatra, da je obravnavani dosje zaključen in blokiran za nadaljnjo obravnavo.

Analiza stanja cenzure v posameznih medijih

  1. člen

Objava z analizo neprimernih, zavlačevalnih ali drugih umišljenih razlogov ne izključuje možnost pospešenega objavljanja na obravnavanem mediju.

Za vse različne vrste neobjav se bo vodila statistika. Vsak mesec se bo statistika objav oz. neobjav v javnih medijih predstavljala javnosti zaradi dokazovanja razumevanja prularnosti posameznega medija in sposobnost urednikovanja posameznih urednikov v relevantnem prularističnem okolju.

Stopnja prularizma se bo merila glede na objavljanje nasprotnih mnenj. V kolikor bo manj objavljenih mnenj od točke 1 do 3 v skladu s 1. in 2. členom višja bo stopnja prularnosti medija.

Blokado informacij pri objavah bomo merili z merilom objavljenih mnenj državljanov. Večja bo stopnja neobjav o določeni problematiki v določenem mediju, večja bo stopnja zaprtosti oziroma stopnja neprularnosti medija. Statistika se bo delala iz meseca v mesec.

Način objave mnenja državljana

  1. člen

Objava medija, kjer je državljan RS opazil postopke uredniške cenzure, je z naslovnico medija na naslovni spletni strani CENZURA.SI in je namenjena zgolj obveščanju uporabnikov spletne strani o stanju obravnavanja bralcev v določenem mediju.

Naslovnica določenega medija ali prva stran internetnega oglaševanja je značilna oblika medija pri javnih predstavitvah in izkazuje bralcem na prvi pogled, kateri mediji so s strani bralcev ocenjeni kot mediji s cenzuro uredništev.

Upravljalec CENZURE.SI se ne opredeljuje do posameznih navedb v objavljenih pismih, sporočilih ali navedbah. Omogoča pa vsakršno objavo prizadetega bralca v posameznem mediju v skladu s pravili objav in neprimernem odzivu uredništva.

  1. člen

Objava mnenja državljana je strukturirana v naslednji obliki:

  • naslov mnenja mora biti povezan z vsebino ali z naslovom članka, ki ga je določeni medij objavil

  • pod naslovom mora biti objavljeno kdo je prvotno mnenje objavil, dan objave, medij z uradnim naslovom

  • mnenja državljana so praviloma objavljena po odstavkih ali skupini odstavkov.

  • v odgovoru za vsakim odstavkom je lahko vključena povezava ne eden do največ tri dokumente

  • zaključek odgovora je lahko samostojna navedba ali tudi brez nje

Splošne določbe

  1. člen

Objava mnenja državljana na mediju CENZURA.SI je lahko izhodišče za druge postopke, vendar zapisi v elektronski obliki ne bodo potrjeni kot neka trditev, če jo avtorji ne bodo predstavili posebej kot izloček z verificiranim podpisom.

Sklicevanje na objavo v tem mediju je lahko samo z izrecnim dovoljenjem avtorjev ali avtorja objave.

Urednik odgovarja za istovetnost objave prispevka, ki ga je dobil s strani državljana, trditve avtorjev oz. avtorja niso istovetne z mnenjem uredništva in jih praviloma uredništvo ne zagovarja niti ne brani.

  1. člen

Pravilnik je stopil v veljavo na dan objave

Uredniški odbor

Ljubljana, 01.07.2017